Agromin

Kmetijstvo manjšin
Agricoltura delle minoranze

sponsor

Deželna kmečka zveza
Associazione regionale Agicoltori
Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana
Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti

Vinogradništvo

Obsežno gričevje, ki se razprostira ob slovenski obali, je območje koprskega vinorodnega okoliša.

Talne razmere v koprskem vinorodnem okolišu so si podobne, v podnebnih razmerah pa so opazne velike razlike. Okoliš delimo v dva podokoliša

  • obalni obsega Miljski hrib, Tinjan, dolino Rižane,…
  • notranji najvišji predel Tinjana in flišne hrbte na razvodnici proti Mirni, Dragonji in Rokavi.

Vinski cesti na območju koprskega vinorodnega okoliša:

  • vinska cesta refoška se začne v Sv. Antonu, preko Boninov, Vanganela in Trušk se konča v središču refoška, v Marezigah.
  • vinska cesta malvazije pa se začne v Šmarjah in teče preko Koštabone, Puč, Krkavč, Nove vasi, Sv. Petra do Dragonje.

Tržaško pokrajino, ki se razteza na 21 179 ha, sestavljata dve osnovni, med seboj različni talni in klimatski enoti: obsežnejši kraški del, grajen iz krednih in jurskih apnencev ter dolomitov, in ožji flišni del, ki se je izoblikoval v eocenu kot morsko klasična usedlina. Meja med obema enotama je izrazita, saj se v krajini izraža s strmim kraškim robom. Glede na geološko matično podlago sta v pokrajini zastopana dva izrazita talna tipa, in sicer terra rossa na apnenčasti in rjava tla na flišni podlagi. Razlike med omenjenima deloma pa močno vplivajo na organoleptične značilnosti grozdja, posledično tudi na vina. Na trto vplivajo tudi vetrovi, in sicer jakost, čas pojavljanja, vlažnost in temperatura zračne mase. Tudi s tega zornega kota je rastno okolje vinske trte na Krasu, kjer je jakost vetra večja in temperatura zračne mase nižja, različno od onega v Bregu. Zaradi teh različnih klimatskih danosti so vina iz omenjenih predelov po organoleptičnih značilnostih različna. V Bregu imajo višjo alkoholno stopnjo, močnejšo strukturo in nižjo kislost, kraška pa so vitkejša, bogatejša z aromami in z višjo stopnjo kislosti.

Vinska cesta na Tržaškem:

  • vinska pot terana, ki se vije od Opčin preko Repniča, Zgonika in Šempolaja, do Vižovelj.

OSMICA, krajevni običaj

Tradicionalna oblika prodaje, ki je že stoletja prisotna na Tržaškem in se je v zadnjih dveh desetletjih razširila tudi na Slovensko Istro in Kras. V Sloveniji gre za obliko prodaje neustekleničenega vina z geografskim poreklom neposredno pri pridelovalcu, v objektu, kjer se vino neguje in hrani, na podlagi dovoljenja pristojnih organov. Ponuja se vino lastne pridelave, hladni narezek lastne proizvodnje (pršut, panceta, sir), vloženo domačo zelenjavo (melancani, kumarice, olive) in domače kuhane klobase z eno domačo prilogo in doma pečen kruh. Pot v osmico je ponavadi označena s »frasko« (veja z listi), okolje, v katerem se osmica dogaja, pa okrašeno s tipičnimi istrskimi oziroma kraškimi motivi, poudarjeno domačnostjo in prisrčnostjo.

Na Tržaškem je ponudba zrcalno enaka, z izjemo kuhanih klobas in vsega ostalega, kar je kuhanega. Razlika je tudi v trajanju, kajti trajanje osmice lahko preseže osem dni in je premosorazmerno s količino proizvedenega vina na kmetiji. Poleg tega se lahko osmica v isti sezoni ponovi. Na Tržaškem ni obvezna nobena označba o poreklu, obvezna je le proizvodnja na kmetiji, ki vino ponuja.

Pridelava vina v preteklosti

V Istri in na Tržaškem, tako v Bregu kot na Krasu grozdja niso nikoli stiskali. Grozdje so stresli v kad, imenovano beden (na Tržaškem plavnik), in ga zmastili z nogami. Če je bil mošt dober, je že drugi dan alkoholno vrenje dvignilo tropine in to se je kuhalo približno 14 dni. Iz mokrih tropin, ki so ostale na dnu, so nekateri kuhali žganje – tropinovec. Drugi pa so te tropine zalili z vodo in jih pustili prevreti kakor vino. Po določenem času so tekočino odtočili in dobili poletno pijačo, ki so ji rekli zonta. V poletni vročini je ta pijača prijetno odžejala.

Tehnologije današnjega časa

TEHNOLOGIJA BELIH AROMATIČNIH IN POLAROMATIČNIH SORT

Med aromatične in polaromatične prištevamo tiste sorte, ki v vinu ohranijo večji del sortnih arom samega grozdja. V to skupino sort uvrščamo predvsem rumeni muškat, sauvignon, chardonnay, malvazijo in cipro.

TEHNOLOGIJA ZA BURGUNDSKI STIL BELIH VIN

Vina so običajno izjemno polna. Po tej metodi pridelujemo chardonnay in malvazijo, saj jima ta tehnologija zelo prija. Po isti tehnologiji proizvajamo tudi vitovsko in glero.

TEHNOLOGIJA ZA MLADA RDEČA VINA

Primerna za vina, ki pridejo na trg kmalu po trgatvi, namenjena hitri porabi in resnično so pri kraju že v letu dni. Odlikuje jih predvsem sadnost, lahkotnost in prijetna svežina. Sorte, ki jim ustreza ta tehnologija so: refošk, merlot in cabernet sauvignon.

TEHNOLOGIJA ZA BARRIQUE VINA

Pri rdečih sortah med dozorevanjem se ne spremlja le sladkorjev in skupnih kislin, temveč se veliko pozornosti posveča tudi fenolni zrelosti. Primerne so cabernet sauvignon, cabernet franc, merlot in v zadnjem času vse bolj tudi syrah.

Vinske sorte

  • Malvazija: Po vsej verjetnosti so jo iz grškega Momembasia na Peloponezu prinesli v Istro in v Furlanijo Benečani, saj je bilo to območje pod beneškim okriljem. List trte je srednje velik, gornja stran neintenzivno zelene barve. Zobci nepravilni, izrazito ostri, jeseni svetlo rumene barve. Grozd je valjaste oblike z zelo majhnim prigrozdom. Velikost grozda, ki je srednje zbit, je od 15 do 20 cm. Pecelj je dolg in močan. Jagoda je v polni zrelosti oblasta, slamnato rumene barve z zlatimi in bronastimi odtenki. Meso jagode je kiselkasto sladko – nevtralno. Pecelj je srednje dolg in se pravilno odtrga.
  • Refošk: Izvor te sorte sega daleč v zgodovino. Znano je, da spada v dolgo vrsto avtohtonih sort Furlanije Julijske krajine ter da izvira z območja med Krasom in Slovensko Istro. List trte je zelo velik, okrogel in tridelen. Sinus peclja ima obliko čkre »v«. Gornji del lista je temno zelene barve, rahlo mehurjast. Grozd piramidaste oblike z izrazitim prigrozdom je zelo razvejan, dolg 20 cm in več. Temno modre jagode so srednje velike in se nagibajo k eliptični obliki s tanko voščeno prevleko, z dokaj tanko kožico. Meso je bolj mehko, kiselkasto nevtralno.
  • Rumeni muškat: Spada v eno izmed najstarejših sort na svetu in legenda pravi, da jo je s seboj na barko vzel tudi Noe. Je bujne rasti z dolgimi medčlenki. Listi so izrazito petdelni z močno nazobčenim robom. Listna ploskev je temna in nekoliko mehurjasta. Grozd je srednje velik, zelo zbit in valjaste oblike. Jagode so srednje debele in okrogle. Ima debelo jagodno kožico zlatoru- agricoltori mene barve, ki je na sončni strani običajno rjavo zapečena. Aromatično meso je gosto in čvrsto.

Za Tržaško pokrajino sta značilni tudi:

  • Vitovska: Za številne trtne sorte je dognano, od kod so prišle. Izjemo predstavlja vitovska, ki jo lahko smatramo za avtohtono sorto. Ni je zaslediti v drugih deželah Sredozemlja, njena zgodba pa se je izgubila tudi v krajevni tradiciji. Ne vemo točnega izvora imena. Naši vinogradniki jo poznajo pod tremi imeni: vitovska, garganja ali vitovska garganja. Prevladalo je ime vitovska in to upravičeno. Značilnosti vina: barva je slamnato rumena, vonj je prikupen, saden in eleganten. V ustih je vino sveže, nežno in rahlega okusa po mandeljih. Alkoholna stopnja je zmerna.
  • Glera: Gre nedvomno za staro domačo sorto, ki jo lahko smatramo za avtohtono. Sorta glera se večkrat omenja kot sinomin prošek ali »prosecco« ali celo kot predhodnica te sorte. V najstarejši knjigi o vinogradništvu na Slovenskem, Vinoreja za Slovence, iz leta 1844 avtor Vrtovec omenja tudi sorto glera. Našteje nam 5 različkov (varietet) glere. Avtor našteva tudi kraje, kjer je bila glera razširjena, med slednjimi navaja Ricmanje in Prosek. Značilnosti vina: vino je prisrčno, suho, rahlo aromatično, okroglo, s sadno cvetico, vonj je eleganten in prikupen.

Utrinki iz zgodovine…

  • Leta 932 se je Koper obvezal Beneški Republiki, da bo vsako leto ob trgatvi izročil 100 amfor vina (113 hl).
  • Za koprsko škofijo je bila ob njeni ponovni ustanovitvi leta 1186 bistvena prav podelitev s strani mesta Koper, 1000 njiv s trtami, last in prihodki raznih posestev ter oljčna desetina.
  • Prvi ohranjeni dokument, ki omenja vinograd na Tržaškem, je iz leta 1115.
  • Veliko spremembo v načinu prodaje vina na Tržaškem je prinesla cesarska okrožnica iz leta 1784, ki je uvedla možnost neobdavčene prodaje vina na domu v obliki, ki je potem prevzela ime osmica, verjetno zaradi tega, ker je ta način prodaje trajal povprečno osem dni. Osmice so se hitro razširile in postale najpomembnejša oblika prodaje vina.
grozd