Agromin

Kmetijstvo manjšin
Agricoltura delle minoranze

sponsor

Deželna kmečka zveza
Associazione regionale Agicoltori
Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana
Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti

Oljkarstvo

Prva omemba oljkarstva v Slovenski Istri in na Tržaškem sega že v predrimsko obdobje.

Kljub večkratnemu nazadovanju oljkarstva (težke gospodarske razmere, večje pozebe – npr. leta 1929, itd.) so poskusi revitalizacije oljčnih nasadov uspeli. Po podatkih dejanske rabe kmetijskih zemljišč Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je bilo v Slovenski Istri leta 2002 1.131,4 ha oljčnikov. V tem predelu Slovenije je zasajenih 98 % vseh oljčnih dreves v Sloveniji, na Goriškem pa ostala 2 %. Podobno je oljkarstvo na Tržaškem doživelo velik vzpon v 70-ih letih 20. stoletja, z vzpostavitvijo prve stiskalnice (torklje). Na omenjenem območju je približno 120 ha oljčnikov.

Sorte se razlikujejo glede na uporabo v sorte za pridelavo olja in sorte, primerne za vlaganja.

  • ISTRSKA BELICA – avtohtona sorta Slovenske Istre. Najdemo jo tudi na Tržaškem.
    Dobro prenaša nizke temperature, cveti od konca maja do začetka junija. Sorta je samoplodna, s plodovi od sredine novembra do sredine decembra, list je suličast, plod je srednje debel, barva ploda je svetlo zelena, temno rdeča do temno vijoličasta. Olje ima zelo značilen grenak in pikanten okus.
  • ČRNICA – prisotna na območju Milj in Slovenske Istre. Avtohtona sorta, dozoreva zgodaj, je dokaj občutljiva na nizke temperature. Olje je sadežno in blagega okusa skoraj brez grenkobe in pikantnosti.
  • BUGA – (piranska buga) avtohtona sorta Slovenske Istre. Avtohtona sorta, plodovi so srednje debeli in dozorevajo zgodaj, rodi izmenično in je odporna na nizke temperature in pavje oko. Manj občutljiva je na oljčno muho.
    Olje: sadežno, manj grenko in manj pikantno.
  • ŠTORTA – sorta iz Pirana. Namenjena predvsem vlaganju, plodovi zgodaj dozorevajo, so srednje debeli, podolgovato ukrivljene oblike, z zelo značilno obarvanostjo od vrha proti bazi. Občutljiva je na napad oljčne muhe.
  • LECCINO – prisotna tako na Tržaškem, kjer je najbolj razširjena alohtona sorta, kakor tudi v Slovenski Istri.
    Italijanska sorta, izvira iz Toskane, ima dobro odpornost na nizke temperature. Plodovi so srednje debeli in dozorevajo zgodaj, že v mesecu oktobru. Barva plodov pri obiranju je temno vijoličasta. Ni občutljiva na pavje oko.
    V primerjavi z istrsko belico je zaznana nižja intenziteta grenkobe, zato olje te sorte ponavadi uvrščamo v kategorijo nežnih olj.
  • PENDOLINO – je zelo pomembna za osemenjevanje drugih sort, predvsem Leccina. Plodovi so zelo majhni, temne barve, združeni v majhne grozde. Olje je bogato na aromi in ga uvrščamo med nežna olja.
  • FRANTOIO – tipična toskanska sorta, prisotna na Tržaškem, malo razširjena zaradi nizke odpornosti na mraz. Olje je nežno z izstopajočo sadnostjo.
  • LECCIO DEL CORNO – tudi ta sorta prihaja iz Toskane. Za naše kraje je primerna, ker ima dobro odpornost na mraz. Plodovi dozorijo pozno. Olje ima dobro sadnost in visoko vsebnost polifenolov.

Zakoni, ki urejajo oljkarstvo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je leta 2004 izdalo odločbo o priznavanju označbe geografskega porekla Ekstra deviško olivno olje Slovenske Istre.

Poleg tega, pomemben korak v razvoju in uveljavljanju olivnega olja Slovenske Istre tako v evropskem, kakor tudi v svetovnem merilu je bil storjen februarja 2006. Evropska komisija je takrat sprejela Ekstra deviško olivno olje Slovenske Istre v svoj seznam kmetijskih in živilskih izdelkov z zaščiteno označbo porekla in z zaščiteno geografsko označbo.

Gre za prvi kmetijski izdelek v Sloveniji, ki je prejel status izdelka z zaščiteno označbo porekla EU. Gre za velik dosežek, saj je Evropska komisija doslej uvrstila v seznam kmetijskih izdelkov z zaščiteno oznako le 750 zaščitenih izdelkov.

Zasluži si zaščiteno označbo porekla tisto olivno olje Slovenske Istre, v katerem je najmanj 30 odstotkov oljk sorte istrska belica; prav tako definirani so natančno vsi kemični kakor tudi senzorični parametri, postopek pridelave, stiskanja in hranjenja olja.

Posebne in tipične značilnosti ekstra deviških olivnih olj Tržaške pokrajine so v zadnjem času spodbudile skupino proizvajalcev, da so začeli z določenimi aktivnostmi za ocenitev in istočasno tudi zaščito njihove kakovosti. Leta 1999 je bil tako formalno ustanovljen odbor, uradno imenovan “Pripravljalni odbor za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja”, ki si je za glavni cilj postavil pridobitev oznake zaščitenega porekla “TERGESTE DOP”.

Upravni postopek za pridobitev omenjene oznake se je zaključil z objavo proizvodne specifikacije v Uradnem listu Evropske unije novembra 2004.

Oljka

Ne pozabimo: olivno olje ugodno učinkuje na razmerje dobrega in slabega holesterola!